Aptamil LF (Lactose Free),
400 g

1. Vedno si umijte roke in vse pripomočke, ki jih boste uporabili.
2. Stekleničko in cucelj sterilizirajte v vreli vodi 10 minut.
3. Zavrite pitno vodo za 10 minut in jo ohladite na približno 40 °C. V stekleničko vlijte potrebno
   količino prekuhane vode.
4. Merico napolnite z izdelkom in jo poravnajte z nožem do roba (ne pritiskajte). V stekleničko z
   vodo dodajte ustrezno število meric izdelka.
5. Stekleničko zaprite z zamaškom in jo stresajte. Namestite steriliziran cucelj. Temperaturo
   obroka preverite na svojem zapestju. Idealna temperatura obroka je, ko ne čutite ne toplo ne
   hladno (cca 37 °C). Pripravite vedno le svež obrok in ga takoj uporabite.
6. Stekleničko in cucelj očistite takoj po uporabi. Ostankov hrane ne uporabljajte ponovno.

Izdelek hranite v suhem, temnem in hladnem prostoru (<25 C in ne v hladilniku). Porabiti v 4 tednih po odprtju.

Aptamil LF ni primeren za dojenčke z galaktozemijo ali alergijo na beljakovine kravjega mleka!

Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Če mati ne more dojiti ali ima premalo mleka, naj se o uporabi nadomestne hrane in načinu hranjenja posvetuje z zdravnikom pediatrom, oziroma drugim strokovnim osebjem. Aptamil LF se uporablja samo po nasvetu neodvisnih strokovnjakov s področja medicine, farmacije oz. prehrane ali drugih strokovnjakov s področja nege in otroka. Aptamil LF se lahko uporablja kot edini vir prehrane dojenčkov od rojstva dalje, če jih matere ne dojijo ali kot dopolnilna hrana, če dojenje ne zadošča. Če dojenčka dojite in mu ponudite hrano po steklenički, se lahko zgodi, da ne bo želel nadaljevati z dojenjem. Natančno upoštevajte navodila za pripravo obroka. Med hranjenjem dojenčka nikoli ne pustite samega. Po dopolnjenem 6. mesecu starosti po nasvetu zdravnika ali medicinske sestre postopoma pričnite
z uvajanjem čvrste hrane.

Glukozni sirup, rastlinska olja (palmovo, kokosovo, repično, ekstra sončnično in sončnično olje), kalcijev kazeinat (iz mleka), maltodekstrin, kalcijev fosfat, natrijev citrate, kalijev hydrogen fosfat, ribje olje, kalijev citrate, magnezijev klorid, kalijev klorid, L-cistein, holin klorid, olje iz Mortierella alpina, emulgator: sojin lecitin, L-askorbinska kislina, kalijev hidroksid, inozitol, tavrin, L-triptofan, L-karnitin, železov sulfat, cinkov sulfat, uridin 5′ monofosfat natrijeva sol, citidin 5′-monofosfat, DL-alfa tokoferil acetat, kalcijev D-pantotenat, adenozin 5′ monofosfat, inozin 5′ monofosfat natrijeva sol, nikotinamid, gvanozin 5′ monofosfat natrijeva sol, bakrov sulfat, riboflavin, DL-alfa tokoferol, retinil palmitat, tiamin hidroklorid, piridoksin hidroklorid, kalijev jodid, pteroilmonoglutaminska kislina, manganov sulfat, natrijev selenit, fitomenadion, D-biotin, holekalciferol, cianokobalamin.

Alergeni: mleko, jajca, ribe in soja.

1. Ali ste vedeli, da narava dojenčkovemu imunskemu sistemu omogoči dodatno spodbudo, ko »potuje« skozi porodni kanal, saj njegovo črevesje obogati z bifidobakterijami? Ekipa znanstvenikov raziskuje ta naravni čudež in posreduje vse svoje znanje in izkušnje, tako da ste lahko prepričani o prehrani vašega malčka tudi po porodu s carskim rezom.
2. Ste vedeli, da je za vašega otroka odločilnih prvih 1000 dni? Od imena, ki ga bo nosil, do njegovih prehranjevalnih navad, do načina, kako ga hranite in še veliko več, vse to bo na njem pustilo pečat.
3. Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.
4. Znanstveniki so ugotovili, da molekule hrane, ki jo mati uživa v času nosečnosti, preko placente prehajajo do ploda, ki se teh »vonjav in okusov« navadi že v trebuhu. Če mati, recimo, ne mara svinjine in je zato nikoli ne uživa, je več možnosti, da je ne bo maral niti njen otrok, saj mu je aroma tega mesa tuja. Prehrana matere pred in med nosečnostjo je tako lahko pomembna naložba za otrokovo zdravje, nadaljuje pa se tudi na samem začetku njegovega življenja po rojstvu in naprej. 
5. Že v zgodnjem otroštvu so prehranske navade pomembne, saj takšne, kot jih oblikujemo, tudi ostanejo. Drži seveda, da se naš okus za živila spreminja (majhni otroci po navadi ne marajo grenkih živil, starejši pa vedno bolj), a če se kot otroci navadimo le na »plastičen« okus predpripravljenih obrokov, je velika verjetnost, da bomo tudi v odrasli dobi radi jedli nezdravo. Še posebej to velja za zelo sladke ali pa močno soljene jedi – slanega okusa se navadimo, zato nam sčasoma nič več nima »dovolj močnega okusa« in hrano tako vedno solimo preveč.
6. Pripravo nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Vprašljivi sta tudi higiena priprave in mikrobiološka varnost.