Aptamil Pregomin Allergy Digestive Care, 400 g

1. Vedno si umijte roke in vse pripomočke, ki jih boste uporabili.
2. Zavrite pitno vodo in jo ohladite na približno 40 °C. V sterilizirano stekleničko vlijte potrebno količino prekuhane vode.
3. Merico napolnite z izdelkom in jo poravnajte z nožem do roba (ne pritiskajte).
4. V stekleničko z vodo dodajte ustrezno število meric izdelka. Navodila najdete v tabeli za hranjenje.
5. Stekleničko zaprite z zamaškom in jo močno, vertikalno stresajte 10 sekund, da se mlečna formula v prahu popolnoma raztopi. Samo svaljkanje med rokami ali mešanje v krogih ne bo zadoščalo za popolno raztopitev mlečne formule v prahu.
6. Namestite steriliziran cucelj in stekleničko s vsebino po potrebi ohladite pod tekočo vodo. Temperaturo obroka preverite na svojem zapestju. Idealna temperatura obroka je, ko ne čutite ne toplo ne hladno (cca 37°C). Pripravite vedno le svež obrok in ga uporabite v 1 uri.
7. Stekleničko in cucelj očistite takoj po uporabi. Ostankov hrane ne uporabljajte ponovno. Dobro zaprt izdelek hranite v suhem in hladnem prostoru (<25°C) in ne v hladilniku. Porabite v 3 tednih po odprtju.

Iz higienskih razlogov pripravite vedno le svež obrok in ga takoj uporabite (v 1 uri, nato zavrzite). Obroka ne pogrevajte v mikrovalovni pečici zaradi možnosti pregretja. Izdelek porabite v 4 tednih po odprtju.

Izdelek hranite v suhem in hladnem prostoru (<25 C in ne v hladilniku).

Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Če mati ne more dojiti ali ima premalo mleka, naj se o uporabi nadomestne hrane in načinu hranjenja posvetuje z zdravnikom pediatrom, oziroma drugim strokovnim osebjem. Če dojenčka dojite in mu ponudite hrano po steklenički, se lahko zgodi, da ne bo želel nadaljevati z dojenjem.

Aptamil Pregomin Allergy Digestive Care je namenjen za posebne zdravstvene namene in se lahko uporablja kot edini vir prehrane dojenčkov od rojstva do 6. meseca starosti. Če dojenčka dojite in mu ponudite hrano po steklenički, se lahko zgodi, da ne bo želel nadaljevati z dojenjem. Natančno upoštevajte navodila za pripravo obroka. Nepravilna priprava obroka predstavlja tveganje za zdravje vašega otoka. Med hranjenjem dojenčka nikoli ne pustite samega.

Po dopolnjenem 6. mesecu starosti po nasvetu zdravnika ali medicinske sestre postopoma začnite z uvajanjem čvrste hrane.

Glukozni sirup, koncentrat hidroliziranih beljakovin sirotke (iz mleka), trigliceridi s srednjo verigo, rastlinska olja, emulgator (ester citronske kisline mono- in digliceridov), trikalcijev fosfat, kalijev hidrogen fosfat, kalijev klorid, kalcijev karbonat, ribje olje, holin klorid, natrijev klorid, magnezijev klorid, L-askorbinska kislina, tavrin, natrijev L-askorbat, inozitol, železov sulfat, DL-alfa tokoferil acetat, cinkov sulfat, L-karnitin, uridin 5-monofosfat natrijeva sol, citidin 5-monofosfat, adenozin 5-monofosfat, inozin 5-monofosfat natrijeva sol, nikotinamid, kalcijev D-pantotenat, gvanozin 5-monofosfat natrijeva sol, D-biotin, bakrov sulfat, folat, manganov sulfat, retinil palmitat, riboflavin, DL-alfa-tokoferol, cianokobalamin, tiamin hidroklorid, holakalciferol, pirodoksin hidroklorid, kalijev jodid, fitomenadion, natrijev selenit.

Alergeni: mleko in ribe

1. Ali ste vedeli, da narava dojenčkovemu imunskemu sistemu omogoči dodatno spodbudo, ko »potuje« skozi porodni kanal, saj njegovo črevesje obogati z bifidobakterijami? Ekipa znanstvenikov raziskuje ta naravni čudež in posreduje vse svoje znanje in izkušnje, tako da ste lahko prepričani o prehrani vašega malčka tudi po porodu s carskim rezom.
2. Ste vedeli, da je za vašega otroka odločilnih prvih 1000 dni? Od imena, ki ga bo nosil, do njegovih prehranjevalnih navad, do načina, kako ga hranite in še veliko več, vse to bo na njem pustilo pečat.
3. Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjšanje tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje oz. presnovni vtis.
4. Znanstveniki so ugotovili, da molekule hrane, ki jo mati uživa v času nosečnosti, preko placente prehajajo do ploda, ki se teh »vonjav in okusov« navadi že v trebuhu. Če mati, recimo, ne mara svinjine in je zato nikoli ne uživa, je več možnosti, da je ne bo maral niti njen otrok, saj mu je aroma tega mesa tuja. Prehrana matere pred in med nosečnostjo je tako lahko pomembna naložba za otrokovo zdravje, nadaljuje pa se tudi na samem začetku njegovega življenja po rojstvu in naprej. 
5. Že v zgodnjem otroštvu so prehranske navade pomembne, saj takšne, kot jih oblikujemo, tudi ostanejo. Drži seveda, da se naš okus za živila spreminja (majhni otroci po navadi ne marajo grenkih živil, starejši pa vedno bolj), a če se kot otroci navadimo le na »plastičen« okus predpripravljenih obrokov, je velika verjetnost, da bomo tudi v odrasli dobi radi jedli nezdravo. Še posebej to velja za zelo sladke ali pa močno soljene jedi – slanega okusa se navadimo, zato nam sčasoma nič več nima »dovolj močnega okusa« in hrano tako vedno solimo preveč.
6. Pripravo nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Vprašljivi sta tudi higiena priprave in mikrobiološka varnost.
7. Ali ste vedeli, kako zelo je prehrana pomembna v prvem letu življenja? To nam pove podatek, da dojenček v prvih petih do šestih mesecih svojo težo podvoji, do prvega leta pa potroji. Ob tem se intenzivno razvija njegov imunski in živčni sistem, zato potrebuje poleg zadostne količine hranil in tudi optimalno sestavo prehrane.